2 Samuel 15

15. Poglavje

1Pripetilo se je po tem,
[Leta 1024 pred Kristusom.]
da si je Absalom pripravil vozove, konje in petdeset mož, da so tekli pred njim.
2Absalom je vstajal zgodaj in stal poleg poti velikih vrat in to je bilo tako, da ko je katerikoli človek imel polemiko, je prišel
je prišel…: hebr. da pride.
h kralju za sodbo, potem mu je Absalom zaklical in rekel: „Iz katerega mesta si?“ In ta je rekel: „Tvoj služabnik je iz enega izmed Izraelovih rodov.“
3Absalom mu je rekel: „Poglej, tvoje zadeve so dobre in pravilne; toda tam
tam…: ali, nihče te ne bo poslušal, od kralja navzdol.
ni nobenega človeka, poslanega od kralja, da te sliši.“
4Poleg tega je Absalom rekel: „Oh, da bi mene postavili za sodnika v deželi, da bi vsak človek, ki ima kakršnokoli tožbo ali zadevo, lahko prišel k meni in bi mu jaz storil pravico!“ 5In to je bilo tako, da ko je katerikoli moški prišel blizu k njemu, da se mu globoko prikloni, je svojo roko iztegnil naprej, ga prijel in ga poljubil. 6Na ta način je Absalom počel vsemu Izraelu, ki so prišli h kralju po sodbo. Tako je Absalom kradel srca Izraelovih mož.

7 Pripetilo se je po štiridesetih letih,
[Leta 1023 pred Kristusom.]
da je Absalom rekel kralju: „Prosim te, naj grem in izpolnim svojo zaobljubo, ki sem jo zaobljubil Gospodu v Hebrónu.
8Kajti tvoj služabnik se je zaobljubil, medtem ko je prebival pri Gešurju v Siriji, rekoč: ‚Če me bo Gospod zares ponovno privedel v Jeruzalem, potem bom služil Gospodu.‘“ 9Kralj mu je rekel: „Pojdi v miru.“ Tako je vstal in odšel v Hebrón.

10 Toda Absalom je poslal oglednike po vseh Izraelovih rodovih, rekoč: „Takoj ko zaslišite zvok šofarja, potem boste rekli: ‚Absalom kraljuje v Hebrónu.‘“ 11Z Absalomom je iz Jeruzalema odšlo dvesto mož, ki so bili poklicani. Odšli pa so v svoji toposti in niso vedeli nobene stvari. 12Absalom je poslal po Gilčana Ahitófela, Davidovega svetovalca, iz njegovega mesta, celó iz Gila, medtem ko je daroval klavne daritve. In zarota je bila močna, kajti ljudstvo je nenehno naraščalo z Absalomom.

13 K Davidu je prišel poslanec, rekoč: „Srca Izraelovih mož sledijo Absalomu.“ 14David je rekel vsem svojim služabnikom, ki so bili z njim pri Jeruzalemu: „Vstanimo in pobegnimo, kajti sicer ne bomo pobegnili pred Absalomom, pohitimo, da nas ne bi nenadoma dohitel in nad nas privedel
privedel…: hebr. sunil.
zlo in mesto udaril z ostrino meča.“
15Kraljevi služabniki so rekli kralju: „Glej, tvoji služabniki so pripravljeni storiti karkoli bo moj gospod kralj določil.“
določil: hebr. izbral.
16Kralj je odšel naprej in vsa njegova družina za
za…: hebr. pri njegovih stopalih.
njim. Kralj pa je pustil deset žensk, ki so bile priležnice, da varujejo hišo.
17Kralj je odšel naprej in vse ljudstvo za njim in se mudil na kraju, ki je bil daleč proč. 18Vsi njegovi služabniki so šli poleg njega in vsi Keretéjci in vsi Péletovci in vsi Gitéjci, šeststo mož, ki so prišli za njim iz Gata, so prečkali pred kraljem.

19 Potem je kralj rekel Gitéjcu Itáju: „Čemu greš tudi ti z nami? Vrni se na svoj kraj in prebivaj s kraljem, kajti tujec si in tudi izgnanec. 20Z ozirom na to, da si prišel šele včeraj, ali naj te ta dan pripravim hoditi
hoditi…: hebr. tavati.
z nami gor in dol? Ker grem kamor lahko, se vrni in svoje brate vzemi nazaj. Usmiljenje in resnica naj bosta s teboj.“
21Itáj je odgovoril kralju in rekel: „Kakor živi Gospod in kakor živi moj gospod kralj, zagotovo, na kateremkoli kraju bo moj gospod kralj, bodisi v smrti ali življenju, celo tam bo tudi tvoj služabnik.“ 22David je rekel Itáju: „Pojdi in prečkaj.“ Gitéjec Itáj je šel čez in vsi njegovi možje in vsi malčki, ki so bili z njim. 23In vsa dežela je jokala z močnim glasom in vse ljudstvo je šlo čez. Tudi sam kralj je šel čez potok Kidron
Kidron: gr. Cedron; [Kidron: hebr. Mračen.]
,
j in vse ljudstvo je šlo čez, proti poti divjine.

24 Glej, tudi Cadók in vsi Lévijevci so bili z njim, nesoč skrinjo Božje zaveze in odložili se Božjo skrinjo. Abjatár je odšel gor, dokler ni vse ljudstvo šlo iz mesta. 25Kralj je Cadóku rekel: „Božjo skrinjo odnesite nazaj v mesto. Če bom našel naklonjenost v Gospodovih očeh, me bo ponovno privedel in mi pokazal oboje, to in njeno prebivališče, 26toda če reče tako: ‚Nimam veselja v tebi;‘ glej, tukaj sem, naj mi stori, kakor se mu zdi dobro.“ 27Kralj je tudi rekel duhovniku Cadóku: „Mar nisi ti videc? k V miru se vrni v mesto in tvoja dva sinova s teboj, tvoj sin Ahimáac in Jonatan, Abjatárjev sin. 28Glejte, mudil se bom na ravnini divjine, dokler ne bo prišla od vas beseda, da me potrdite.“ 29Torej Cadók in Abjatár sta Božjo skrinjo ponovno odnesla v Jeruzalem in ostala sta tam.

30 David je odšel gor po pobočju Oljske gore in jokal,
jokal…: hebr. hodil gor in jokal.
ko se je vzpenjal in svojo glavo je imel pokrito in hodil je bos. Vse ljudstvo, ki je bilo z njim, je vsak pokril svojo glavo in hodili so gor in jokali, medtem ko so hodili gor.

31 In nekdo je povedal Davidu, rekoč: „Ahitófel je z Absalomom med zarotniki.“ David je rekel: „Oh Gospod, prosim te, obrni Ahitófelov nasvet v norost.“

32 Pripetilo se je, da ko je David prišel na vrh gore, kjer je oboževal Boga, glej, je prišel Arkéjec Hušáj, da ga sreča, s svojim pretrganim plaščem in zemljo na svoji glavi, 33kateremu je David rekel: „Če greš z menoj naprej, potem mi boš v breme, 34toda, če se vrneš k mestu in rečeš Absalomu: ‚Jaz bom tvoj služabnik, oh kralj, kakor sem bil doslej služabnik tvojega očeta, tako bom sedaj tudi tvoj služabnik,‘ potem boš lahko zame premagal Ahitófelov nasvet. 35In ali nisi tam z duhovnikoma Cadókom in Abjatárjem? Zato naj bo, da kakršnokoli stvar boš slišal iz kraljeve hiše, boš to povedal duhovnikoma Cadóku in Abjatárju. 36Glej, onadva imata tam s seboj svoja dva sinova, Cadókovega sina Ahimáaca in Abjatárjevega sina Jonatana. Po njima boste poslali k meni vsako stvar, ki jo lahko slišite.“ 37Tako je Davidov prijatelj Hušáj prišel v mesto in Absalom je prišel v Jeruzalem.
Copyright information for SloKJV